Amerika 2013 / Vtisi

Eva:

»Kanada - še vedno čudovita in urejena. Amerika - morda kar malce "filmska".  Turneja pa dodobra začinjena z vožnjo, vajami in koncerti ter posledično z gromozansko utrujenostjo. Pa se je splačalo. Zaradi nasmehov vseh poslušalcev, "internih for", spletenih vezi in videnih naravnih ter umetnih čudes.
Povsod pa prijazni in navdušeni ljudje, ki jim nismo mogli dopovedati, da "v Sloveniji pa nismo nič tako posebnega" :).
Bili in imeli smo se MEGAron!

p.s.: Ampak vseeno sem se na koncu veselila nesladke!! solate, sobne temperature vode za pitje in koščka temne čokolade za poobedek namesto čipsa!«

 

Špela S.:

»Turneja "čez lužo" je bila fantastična, polna petja in super družbe. Kljub pomanjkanju spanja in natrpanemu urniku že komaj čakam, da ponovimo!«

 

Petra H.:

»Začela bom kar klišejsko; imeli smo se res dobro in bilo bi mi žal, če bi ostala doma. Sicer je bilo na trenutke že kar naporno, vendar ko si videl zadovoljne obraze v občinstvu, je to odtehtalo naš trud in živahen odziv poslušalcev je pregnal našo utrujenost. Stkali smo nova prijateljstva in pridobili nove življenjske izkušnje, ki nas bogatijo in nam z lepimi spomini popestrijo vsakdan. Če pa bi strnila vtise, bi me turneja spomnila na številne prekratke noči, dolge pogovore z gostitelji in njihovo prisrčno gostoljubnost, spontane nastope v trgovinah in na avtobusu, okušanje ledenega vina, sprejem novih pevcev, "prevarantski" Jonston, ki smo ga neuspešno iskali na zemljevidu in poteku naše turneje, obilje okusne hrane in pa najboljšo šoferko, kar smo jih imeli. Pri tem pa ne smemo pozabiti še na lososa ;)«

 

Matija J.:

»Kot novopečen član zbora lahko rečem, da je bila turneja zame fantastičen začetek petja pri Megaronu. Kanada in ZDA sta zanimivi in lepi deželi, ki ju je bilo v dobri družbi čudovito spoznavati. Navdušen sem tudi nad občinstvom, ki nam je vsakič izkazalo gostoljubje in hvaležnost za naše petje. Hvala vsem, ki ste polepšali teh neverjetnih 12 dni, še posebej pa hvala predsedniku zbora in dirigentu, ki sta me povabila zraven.«

 

Miha:

»Turneja je bila fatastična in naporna, ampak na koncu v spominu ostanejo le lepi trenutki. Družine (še posebej v Torontu) so bile tako uslužne, da bolj ne bi mogle biti. Nihče ne bo pozabil zabavne šoferke avtobusa, in prijaznosti vseh, s katerimi smo prišli v stik. Koncerti so se razlikovali glede na prostor in glasovno (ne)izmučenost pevcev. Četudi kdaj mi sami nismo bili preveč zadovoljni z izvedbo, nas je publika s stoječimi ovacijami dvignila in s pesmijo za dodatek smo vedno zažgali :) Zelo mi je bilo všeč, da sta bila z nami 2 dirigenta, vsak s svojimi zahtevami, kar se je poznalo tudi na petju. Edina pripomba, ki bi jo morda imel, je kaka ura prostega časa več.«

 

Nina M.:

»Bilo je predvsem pevsko, smejalno, razburljivo, prijateljsko, občudujoče ob gledanju vseh znamenitosti, misterpufovsko, ganljivo, ko smo spoznavali Slovence v Kanadi in Ameriki ter čudovito in neponovljivo lepo z željo, da kmalu spet pridemo nazaj. :)«

 

Nežka:

»Koncertna turneja je upravičila svoje ime saj so bili prav koncerti tisti, ki so bili na sporedu skoraj vsak dan v 12 dneh od doma. Kljub natrpanemu urniku pa smo našli čas za norčije, in energijo za petje na skoraj vsakem koraku. Turneja je dobila svoj pridih še z genialno šoferko avtobusa, gostujočo dirigentko Martino, s super vremenom in seveda s celotno zasedbo Megarona! Hvala vam in komaj čakam naslednjič! ;)«

 

Luka J.:

»Pevska izkušnja je edinstvena, imeti dva dirigenta je privilegij, potovati v tako sproščeni in domači družbi je božji dar. Kanado in Združene države pa bi rad po tem prvem bližnjem srečanju še kdaj obiskal, da bi zares spoznal dežele, ki so mi zaradi vseprisotne kulture lažnivo znane, a v bistvu nerazumljene. Privlačnost ostaja. Hvaležen sem gostiteljem za topel sprejem in preobilno postrežbo, občinstvu za stoječe ovacije in smeh med Raindrops, nebu za sonce, Damijanu in Martini za vodstvo, organizatorjem iz zbora in ameriške strani za trud ... in seveda vsem pevkam in pevcem. Za vse ostalo.«

 

Gašper S.:

»Kot starosta sem na turneji užival, saj tak status prinaša določene privilegije. Lepo je videti mladino, kako se ima fino. Za prihodnost zbora me po taki turneji nikakor ne skrbi.«

 

Žiga:

»Turneja po Kanadi in ZDA je bila super izkušnja, po eni strani precej naporna, po drugi strani pa bom nanjo ohranil veliko lepih in zabavnih spominov. Eden izmed spominov je zagotovo zamašitev wc-ja v prvem nadstropju pri družini v Clevelandu in posledično zamakanje stropa v pritličju. Poleg zabavnih in malo manj zabavnih prigod pa smo se na turneji pevci med sabo še bolje spoznali in povezali, kar je pripomoglo k vzpostavitvi prijetna dinamike v zboru!«

Manca:

»Nekaj lepšega kakor biti obdan s samimi izjemno prijaznimi ljudmi, z lepimi še ne videnimi kraji in poleg tega še z dobro glasbo, si že komaj predstavljam. Tako lepo je bilo na naši turneji po Severni Ameriki. Zelo sem hvaležna vsem ljudem, ki so pričarali to nepozabno izkušnjo - gostiteljem za neizmerno gostoljubnost, dragim sopevcem in najboljšima dirigentoma pa za odlično vzdušje, za uživanje ob petju in za toliko lepih novih izkušenj, ki smo jih skupaj doživeli. Na začetku turneje sem malo prestrašeno pogledovala na natrpan urnik, sedaj pa se nanj oziram z velikim zadovoljstvom. Niti enega koncerta in niti enega kraja ne bi bilo vredno zamuditi. Spomin na Ameriko mi še vedno nariše nasmeh na obraz ...«

 

Sara:

»Turneja je bila nepozabna. Odlična družba, smeh na vsakem ovinku in nobene zafušane note :)«

 

Marko N.:

»Lepa množica ponižnih ovčic in Cotman so mi pričarali čudovite dni. Koncerti, druženje in veselje. Radost.«

 

Jan N.:

Turneja z zborom Megaron je bila zame nepozabna izkušnja tako iz vidika novih pevskih izkušenj kot iz vidika turističnih ogledov, hkrati pa smo se kot zbor zelo povezali. Z raznolikim programom smo navduševali tako slovenske izseljence kot ameriške prebivalce Amerike in Kanade.

Vsekakor je bil glavni namen turneje nastopanje, kar se je poznalo pri precej natrpanem urniku, vendar pa smo imeli še vedno dovolj prostega časa za oglede "novega sveta".

Za nepozabno turnejo se moram zato zahvaliti najprej vsem organizatorjem, vsakemu članu posebej, seveda pa ne smem pozabiti na vdanega dirigenta Damijana in gostujočo dirigentko, energije polno Martino Batič.«

 

Marja:

»Enkratno vzdušje v  nič manj enkratni družbi mojih nasmejanih in sproščenih Megaronovcev na letalu, ki preko oceana potuje v »obljubljeno deželo« in nostalgično obujanje spominov na kanadsko turnejo pred tremi leti.

Tisti kratek, a obenem dolg trenutek, ko odpoješ skladbo in ti Damijan na kratko prikima s komaj vidnim nasmeškom na obrazu.

Prenekatere Martinine »face« pred, med in po odpeti pesmi  - neprecenljivo J

Kanadska in ameriška pokrajina; vse od vrtoglavo visokih stolpnic v Washingtonu in neonskih luči v Niagara-on-the-Lake do prostranih in prekrasnih pokrajin v Lake Districtu v Ontariu v Kanadi.

HVALA, dragi KZ Megaron! Tudi tokrat smo se, kot vedno, imeli vrhunsko. Pa saj tako nihče ni dvomil, da bi lahko bilo kako drugače.  J«

 

Klara:

"Ameriko si bom zapomnila po čudoviti publiki, ki nam je na vsakem koncertu dala vedeti, da jih nismo pustili hladnih. Pozabila pa ne bom niti vseh prijaznih ljudi, ki smo jih srečali, pravih ameriških velemest in prelepe pokrajine. Čudovita izkušnja."

 

Laura:

»Kanada in Amerika. Obljubljeni deželi v očeh marsikaterega Slovenca toliko let nazaj, ko so zapustili svojo domovino v upanju na boljše življenje. Obljubljeni deželi v očeh marsikaterega Megaronovca, ko smo skoraj mesec nazaj polni pričakovanj sedli na letalo. In nista nas razočarali. Poleg enormnih količin petja smo na turneji doživeli še naslednje: Hrana. Prijazni ljudje. Hrana. Navdušena publika, ki ti na vsakem koncertu podari vsaj eno stoječo ovacijo. Hrana. Številka 7. Hrana. Lepote Amerike. Hrana. Veliko gradbišče a.k.a Toronto. Hrana. Čudovita jesen (mislim, da od zdaj naprej potujem samo še v jesenskem terminu), kakšne barve!! Cheesecake. Muzej ptičev. Hrana. Kampus kot iz filma, poln junakov iz Twilighta, še kombi, ki skoraj zbije Bello v prvem delu, je bil tam. Applepie. Gostoljubne družine. Hrana. Informacija o tem, ali je oseba, ki si jo pravkar spoznal, volila Obamo ali ne. Še ena soba polna hrane. Kanadske gosi, ki so pač lene in se jim ne da letet. Hrana. Malo manj zanimivi gospodje z bradami ter malo bolj zanimivi gospodiči brez brad in gospodiči v uniformah. Hrana. Shopping, da se reče. McDonalds, se v Ameriki že skoraj spodobi, da greš vsaj enkrat. Zaprt Washington. Hrana. Raindrops. Hrana. Koš smeha s sopevci. In še in hrana in še in hrana in še ... in hrana :) Res, K&A sta nepozabni. Še pridem nazaj!

P. S.: Na tem mestu naj velja velika zahvala vsem ljudem, ki so nas v teh dneh gostili in predvsem hranili. Po njihovih zaslugah smo denar, ki bi ga sicer namenili hrani (med navodili za turnejo je bilo rečeno, da za hrano rabimo okrog 100 dolarjev), lahko zapravili za kaj bolj "uporabnega", naprimer kapsule, ki jih daš v toplo vodo in čez čas nastanejo iz njih prave živalice iz pene. Only in America.«