Kathaumixw 2010 / Vtisi

V Kanadi je bilo veselo, delavno, navihano, na trenutke malce nervozno a generalno predvsem sproščeno in igrivo. Pred nastopi velik smejanja in mladostniške žlehtnobe, med nastopi resnost, vživetost, žar in koncentracija, po nastopih hec in poležavanje v bližnjih senčnih kotičkih. Tekmovanje je minilo v duhu ferpleja in izmenjave izkušenj, iskrenih čestitk, poplačanega truda in veselja ob zasluženih priznanjih. Prosti čas so zaznamovala številna nova prijateljstva, spoznavanje okolice in kultur, izredni razgledi na naravne lepote in najrazličnejša druga pozitivna presenečenja. Hvaležen sem za turnejo po Kanadi.
Kanada je velika. Kanada je lepa. Kanada je odprta. Kanada je tudi prostor za spletanje novih prijateljstev in vezi. Predvsem pa te Kanada lahko zasvoji in osvoji...

Najprej in predvsem sem neskončno hvaležna, da sem kljub enoletni odsotnosti vseeno smela zraven.

Prvi vtis ki mi nasploh pade na pamet o Kanadi je, da je vse (vključno z avtomobili, sladoledi in hamburgerji) veliko večje kot pri nas in na nek način se mi je zdelo kot bi se znašla v kakšnem ameriškem (ali kanadskem) filmu. Začetne skrbi o slabem vremenu so se v Powell Riverju na srečo razblinile, hišica z oceanom čez cesto in prijazni gostitelji so lajšali z vajami natrpane dneve. Potem pa večerni koncerti s katerih smo se kljub napornemu urniku vedno vračali veseli in na nek način polni energije in novega zagona, ki nam ga je vlivalo čudovito občinstvo. In na koncu še ščemenje v trebuhu ob čakanju na rezultate, veliko veselja in tudi presenečenja. Bilo je super :). Hvala vsem za res nepozabno potovanje, tekmovanje in vse ostalo.

Kons. 1(Kanada)

Kanada = super,
Megaron = Kanada,
užitek v ustvarjanju = ∞.
Vrhunec trenutka popolnosti,
slovenske melodije,
črički & pav, hokejska arena.
Papirnica & pivovarna,
Dan&Heather & Powel river,
Kanadski raj.
Pa ne že spet; 7.00,
2x dnevno,
ovacije odtehtajo vse in še več.

Sproščenost. Sreča. Odprtost Povezanost. Čuječnost. Polno majhnih detajlov in pozornosti, ki jih je prispeval vsak. Za tekmovanje, za gostitelje, za zbor... za vsakega od nas. Veselja in sreča sta kar "špricala" okoli nas. In tako energijo je nemogoče zadržati zase. Morali smo jo malo podelit. Fantje seveda med svoje Danke in, da ne bo pomote, tudi med nas punce, Damjan med vse nas (pa še mu jo je ostalo dovolj in še več), mi njemu nazaj, potem pa skupaj kot laser v poslušalce. Vse smo dali od sebe in potem ... bum, dobiš dozo energije in sreče nazaj. In ta postane še večja. Samoumevno: več kot daš, več dobiš. Morda. Ampak zame je to - čudež. Zato hvala vsem in hvala Skrivnost. Pa še kdaj, se razume!